Uredba (EU) št. 181/2011 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) začne veljati 1. marca 2013.
Zagotavlja minimalni nabor pravic za potnike, ki potujejo z avtobusnimi prevozi znotraj Evropske unije.
Načeloma se uredba uporablja za „redne prevoze“ (tj. prevoze, ki se izvajajo v določenih časovnih presledkih po določenih progah, pri čemer se potniki vkrcavajo in izkrcavajo na vnaprej določenih postajališčih) za nedoločene kategorije potnikov, kadar se mesto vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov nahaja na ozemlju države članice (2).
Za vse redne prevoze bodo veljale naslednje temeljne pravice, ne glede na predvideno razdaljo prevoza:
· nediskriminatorni prevozni pogoji,
· brezplačen dostop do prevoza za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo ter finančno nadomestilo za izgubo ali poškodbo njihove opreme za mobilnost,
· osnovna pravila glede informacij o potovanju za vse potnike pred in med potovanjem ter splošne informacije o njihovih pravicah,
· mehanizem za obravnavanje pritožb, ki ga ponujajo prevozniki in je na voljo vsem potnikom,
· neodvisni nacionalni organi v vsaki državi članici, ki so pooblaščeni za izvrševanje uredbe in, kadar je to primerno, za nalaganje kazni.
Poleg tega veljajo naslednje pravice za redne prevoze, pri katerih je predvidena razdalja 250 km ali več (v nadaljnjem besedilu: redni prevozi na dolge razdalje):
· izdaja (elektronskih) vozovnic ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prevoza,
· odškodnina in pomoč v primeru smrti, poškodbe, izgube ali škode, ki jih povzročijo nesreče,
· informacije v primeru odpovedi storitve ali zamude pri odhodu,
· pravica do povračila celotne cene vozovnice ali preusmeritve potovanja v primeru odpovedi ali večje zamude,
· ustrezna pomoč v primeru odpovedi ali večje zamude (velja le, če je predvideno trajanje potovanja daljše od 3 ur),
· odškodnina v višini do 50 % cene vozovnice, če prevoznik potniku v primeru odpovedi ali večje zamude ni ponudil izbire med povračilom cene vozovnice ali preusmeritvijo potovanja,
· posebna pomoč brez dodatnih stroškov za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo tako na avtobusnih postajah kot tudi na avtobusu.
Vendar lahko države članice na pregleden in nediskriminatoren način odobrijo izjemo od teh dodatnih pravic za izključno notranje redne prevoze za obdobje največ štirih let, ki se lahko enkrat podaljša (tako da skupno traja največ 8 let).
Nazadnje lahko države članice na pregleden in nediskriminatoren način odobrijo izjemo od uporabe celotne uredbe za obdobje največ štirih let, ki se lahko enkrat podaljša (tako da skupno traja največ osem let), in sicer v primeru rednih prevozov, pri katerih se znaten del prevoza (vključno z vsaj enim načrtovanim postankom) opravlja zunaj Evropske unije.
Pregled pravic potnikov v avtobusnem prometu
1) Pravica do nediskriminatornih prevoznih pogojev
Vsakdo ima pravico, da pri nakupu vozovnic za avtobusni prevoz potnikov ni neposredno ali posredno diskriminiran zaradi svoje državljanstva ali kraja sedeža prevoznika ali prodajalca vozovnic znotraj Unije.
Pri rednih prevozih na dolge razdalje mora prevoznik potniku izdati vozovnico (ki se lahko izda tudi v elektronski obliki), razen če do prevoza upravičujejo drugi dokumenti.
2) Pravica do obveščanja
Vsi potniki, ki potujejo z rednimi avtobusnimi prevozi, imajo pravico do ustreznih informacij med celotnim potovanjem. Ta pravica vključuje pravico do obveščenosti o pravicah potnikov ter kontaktnih podatkih nacionalnih organov za izvrševanje.
Vse pomembne splošne informacije in prevozne pogoje je treba zagotoviti v oblikah, ki so dostopne invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo (na primer v velikem tisku, preprostem jeziku, brajici, na avdio kasetah).
Poleg tega mora prevoznik ali, kadar je to primerno, upravljavec terminala v primeru odpovedi ali zamude odhoda potnike, ki odhajajo iz terminalov, čim prej, vsekakor pa najpozneje 30 minut po predvidenem času odhoda, obvestiti o situaciji ter o predvidenem času odhoda, takoj ko so te informacije na voljo. Če potniki zaradi odpovedi ali zamude zamudijo povezovalno storitev, mora prevoznik ali, kadar je to primerno, upravljavec terminala storiti vse, kar je v njegovi moči, da jih obvesti o alternativnih povezavah. Prevoznik mora te informacije potnikom posredovati tudi v elektronski obliki, če je to izvedljivo, če so potniki to zahtevali in prevozniku posredovali potrebne kontaktne podatke.
3) Pravica do odškodnine in pomoči v primeru nesreč
V primeru rednih prevozov na dolge razdalje imajo potniki pravico do odškodnine v primeru smrti, telesnih poškodb ter izgube ali poškodbe prtljage zaradi nesreč, ki nastanejo pri uporabi avtobusnih prevozov. Pogoji in višina odškodnine so urejeni z veljavno nacionalno zakonodajo, v Uredbi pa so določeni le nekateri minimalni zneski. Ta finančna odškodnina ni samodejna, ampak jo je treba uveljavljati pred nacionalnimi sodišči.
Poleg tega mora prevoznik zagotoviti razumno in sorazmerno pomoč, ki pokriva takojšnje praktične potrebe potnikov, ki potujejo na rednih daljinskih prevozih po nesreči. Takšna pomoč vključuje, kadar je to potrebno, nastanitev, hrano, oblačila, prevoz in zagotovitev prve pomoči.
4) Pravica do nadaljevanja potovanja, preusmeritve potovanja in povračila stroškov v primeru odpovedi ali večje zamude
Pri rednih letih na dolge razdalje3 imajo potniki v primeru prekomernega števila rezervacij ali če prevoznik utemeljeno pričakuje zamudo več kot 120 minut glede na predvideni čas odhoda ali odpoved leta pravico, da se odločijo med
· preusmeritev potovanja do končnega cilja brez dodatnih stroškov ob prvi priložnosti pod primerljivimi pogoji ter
· povračilo celotne cene vozovnice, po potrebi skupaj z brezplačnim povratnim prevozom v najkrajšem možnem času do prvega odhodnega kraja, določenega v prevoznem pogodbi.
Enaka pravica do izbire velja tudi v primeru odpovedi storitve ali zamude pri odhodu z avtobusne postaje, ki traja več kot 120 minut.
Potnik ima pravico do odškodnine v višini 50 % cene vozovnice, če prevoznik v zgoraj navedenem primeru potniku ne ponudi niti povračila stroškov niti prevoza po drugi poti.
Ta pravica do nadomestila in morebitnega povračila cene vozovnice potnikom ne preprečuje, da bi v skladu z nacionalno zakonodajo pred nacionalnimi sodišči uveljavljali odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi odpovedi ali zamude rednih prevozov.
Če se avtobus ali avtobus za medkrajevni prevoz med vožnjo pokvari, mora prevoznik na kraj, kjer se je avtobus ali avtobus za medkrajevni prevoz pokvaril, poslati drug avtobus ali avtobus za medkrajevni prevoz, bodisi da se prevoz nadaljuje in potnike odpelje do cilja, bodisi da se jih prepelje do primernega čakalnega mesta ali terminala, od koder je mogoče nadaljevati potovanje.
5) Pravica do pomoči v primeru odpovedanih ali zamujenih odhodov
V primeru rednih prevozov na dolge razdalje, ki trajajo več kot tri ure, imajo potniki v primeru odpovedi ali zamude, daljše od 90 minut, pravico do ustrezne pomoči: vključno s prigrizki, obroki in osvežilnimi pijačami ter, če je to potrebno, nastanitvijo (prevozniki lahko omejijo skupne stroške nastanitve na 80 evrov na noč za največ dve noči in niso dolžni kriti stroškov nastanitve, če je odpoved ali zamuda posledica izrednih vremenskih razmer ali večjih naravnih nesreč).
6) Pravice potnikov s posebnimi potrebami in potnikov z omejeno mobilnostjo (4)
Poleg splošnih pravic potnikov imajo invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo pri uporabi rednih avtobusnih prevozov naslednje pravice, da imajo enake možnosti potovanja kot drugi državljani.
(a) Pravica do dostopa do prevoza za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo brez dodatnih stroškov
Prevozniki, potovalne agencije in organizatorji potovanj ne smejo od invalidov ali oseb z omejeno mobilnostjo zahtevati plačila dodatnih stroškov za rezervacije in vozovnice.
Prav tako jim ni dovoljeno zavrniti rezervacije, izdaje vozovnice ali vkrcanja potnikov zaradi njihove invalidnosti ali omejene mobilnosti. Izjeme so dovoljene le, če prevoz zadevne invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo ne bi bil mogoč v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti potnikov ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami pristojnih organov ali če zasnova avtobusa, avtobusnega vozila ali prometne infrastrukture onemogoča prevoz te osebe na varen in operativno izvedljiv način.
V primeru rednih prevozov na dolge razdalje mora prevoznik, potovalna agencija ali organizator potovanj, če na podlagi zgoraj navedenih razlogov zavrne rezervacijo, izdajo vozovnice ali vkrcanje potnika, potnika nemudoma obvestiti o razlogih za zavrnitev, na njegovo zahtevo pa mu te informacije posredovati tudi v pisni obliki. Poleg tega mora v primeru zavrnitve sprejema
če prevoznik zavrne rezervacijo ali izdajo vozovnice, mora to osebo obvestiti o vseh sprejemljivih nadomestnih storitvah, ki jih ponuja prevoznik. Če se razlogi, zaradi katerih je bila zadevnemu potniku zavrnjena rezervacija ali vkrcanje, lahko odpravijo s prisotnostjo osebe, ki lahko zagotovi potrebno pomoč, lahko ta potnik brezplačno zaprosi za spremstvo osebe po lastni izbiri.
V primeru rednih prevozov na dolge razdalje, če ima invalidna oseba ali oseba z omejeno mobilnostjo vozovnico ali rezervacijo ter je prevoznika pravočasno obvestila o svojih posebnih potrebah, vendar ji je kljub temu zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti zavrnjen vstop na vozilo, lahko ta oseba skupaj s spremljevalcem izbere med povračilom stroškov, brezplačnim povratnim prevozom do prvega izhodišča in preusmeritvijo potovanja, pri čemer je slednja odvisna od razpoložljivosti ustreznih prevoznih storitev.
Prevozniki in upravljavci terminalov morajo zagotoviti nediskriminatorne pogoje dostopa za prevoz invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo. Ti pogoji morajo biti javno dostopni in se na zahtevo potnika razdelijo v tiskani obliki.
(b) pravica do posebne pomoči
V primeru rednih dolgoročnih prevozov morajo prevozniki in upravljavci terminalov v okviru svojih pristojnosti invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotoviti brezplačno pomoč.
Invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo morajo prevoznika obvestiti o svojih posebnih potrebah najpozneje 36 ur pred tem, ko potrebujejo pomoč, ter se morajo pred odhodom avtobusa (najpozneje 60 minut pred odhodom) zglasiti na dogovorjenem mestu na avtobusni postaji.
(c) pravica do odškodnine za izgubo ali poškodbo pripomočkov za mobilnost
Če je prevoznik ali upravljavec terminala povzročil izgubo ali poškodbo pripomočkov za mobilnost (invalidskega vozička in drugih pripomočkov za pomoč), mora plačati odškodnino v višini stroškov zamenjave zadevnih pripomočkov ali stroškov popravila (če je popravilo teh pripomočkov mogoče).
Po potrebi si bo prizadevala začasno nadomestiti izgubljeno ali poškodovano opremo za mobilnost.
7) Pravica do vlaganja pritožb pri prevoznikih in nacionalnih izvršilnih organih
Potniki lahko pri prevozniku vložijo pritožbo v roku treh mesecev od datuma, ko je bila opravljena redna prevozna storitev ali ko bi morala biti opravljena. Prevoznik mora v roku enega meseca od prejema pritožbe obvestiti potnika, ali je bila njegova pritožba utemeljena, zavrnjena ali pa se še obravnava. Prevoznik mora podati končni odgovor v roku treh mesecev od prejema pritožbe.
Zgoraj navedeni roki ne veljajo za zadeve v zvezi z odškodnino zaradi smrti, telesnih poškodb ali poškodovanja in izgube prtljage v primeru nesreč.
8) Uveljavljanje pravic potnikov
Vsaka država članica mora imenovati enega ali več nacionalnih organov za izvrševanje, ki bodo zagotavljali uveljavljanje pravic iz Uredbe.
Nacionalni izvršilni organ je odgovoren za izvrševanje Uredbe v zvezi z rednimi prevozi iz krajev na ozemlju države članice ter rednimi prevozi iz tretje države v te kraje.
Potniki lahko pri ustreznem nacionalnem izvršilnem organu vložijo pritožbo zaradi kršitve Uredbe. Država članica lahko določi, da morajo potniki najprej vložiti pritožbo pri prevozniku; v tem primeru nacionalni izvršilni organ deluje kot pritožbeni organ za pritožbe, ki niso bile rešene.
Opombe:
(1) Povzetek, sestavljen v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU) št. 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prometu in o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 [UL L 55, 28.2.2011, str. 1]. Ta povzetek ni pravno zavezujoč.
(2) Poleg tega nekatere pravice veljajo tudi za tako imenovane „priložnostne prevoze“, pri katerih je skupina potnikov
sklenjena na pobudo potnika ali prevoznika, pod pogojem, da je začetno vkrcevanje ali končno izkrcevanje potnika na ozemlju države članice:
a) nediskriminatorni prevozni pogoji,
b) izdaja (elektronskih) vozovnic ali drugih dokumentov, ki dajejo pravico do prevoza,
c) odškodnina in pomoč v primeru smrti, poškodbe, izgube ali škode, ki jih povzročijo nesreče,
d) finančno nadomestilo za izgubo ali poškodbo opreme za mobilnost invalidnih potnikov in potnikov z omejeno mobilnostjo
(3) ta določba ne velja za potnike z odprtimi vozovnicami, če čas odhoda ni določen, razen za potnike, ki imajo potovalno karto ali sezonsko vozovnico.
(4) Države članice lahko izključijo redne notranje prevoze iz uporabe določb, ki veljajo za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, pod pogojem, da zagotovijo, da je raven zaščite teh oseb v skladu z njihovimi nacionalnimi predpisi vsaj enaka tisti iz Uredbe.
Celotno uredbo najdete tukaj.